Vladni Šutarjev zakon potrjen tudi z glasovi SDS in NSi, a brez podpore Levice

Na izredni seji državnega zbora so poslanke in poslanci potrdili zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma o t. i. Šutarjevem zakonu, kot ga je po smrti Novomeščana Aleša Šutarja, ki je umrl konec oktobra po napadu pripadnika romske skupnosti, poimenovala vlada.

Predlog zakona je minuli petek obravnaval pristojni parlamentarni odbor, kjer so predstavniki pravosodja, nevladnih organizacij in tudi romske skupnosti izrazili številne kritike zaradi ukrepov, ki jih je za reševanje zaostrene varnostne situacije na območju jugovzhodne Slovenije predlagala vlada.

Koalicijski stranki Gibanje Svoboda in SD sta zato vložili več kot 30 amandmajev na člene zakona, med drugim sta predlagali tudi črtanje sporne določbe, ki bi sodnikom omogočila, da bi sodbe oprli tudi na nezakonito zbrane dokaze. Amandmaje Svobode in SD je matični odbor v petek podprl.

Poslanski skupini SD in Svoboda sta med samo obravnavo zakonskega predloga vložili še 17 dodatnih amandmajev k zakonu. Zaradi tega je bila seja kar dvakrat prekinjena, da so se lahko poslanke in poslanci seznanili z vsebino vloženih amandmajev, nato pa se je seja nadaljevala z razpravo.

Vse vložene amandmaje so poslanci Svobode in SD potrdili, opozicijski poslanci pa so se pri glasovanju o amandmajih vzdržali. Za potrditev zakona je glasovalo 59 poslank in poslancev, 4 so bili proti, eden pa je bil vzdržan.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so tako držali dano obljubo in zakon podprli, proti pa so glasovali trije poslanci iz poslanske skupine nepovezanih poslancev – Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak – in nepovezani poslanec Miha Kordiš. Pri glasovanju je bil vzdržan poslanec narodne skupnosti Ferenc Horvath. Poslancev Levice v skladu z njihovimi napovedmi, da pri obravnavi zakona ne bodo sodelovali, med glasovanjem ni bilo v dvorani.

Med razpravo so poslanke in poslanci Svobode bolj ali manj ponavljali že slišana stališča, kot so jih izpostavljali na izredni seji minuli ponedeljek, ko je tekla razprava o varnostnih razmerah na jugovzhodu države. Iz klopi opozicijskih poslancev pa so prihajale predvsem kritike na račun vladajočih, da so s predlogom zakona prišli prepozno in da se je morala zgoditi tragedija, da so se sploh zganili.

So pa v SDS in NSi večkrat poudarili, da bodo predlog zakona podprli, in sicer predvsem zaradi tega, da jim vladajoči ne bodo mogli očitati, da so nasprotovali sprejemu zakona, ki ureja kritične razmere na jugovzhodu države. Ob tem so izpostavili, da bo po potrditvi zakona žogica na vladni strani, da se bodo ukrepi dejansko začeli izvajati in da se bo varnost v jugovzhodni Sloveniji izboljšala.

Poklukar: Policija in državni organi dobivajo pomembno orodje

V imenu vlade je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki opravlja tekoče posle, poudaril, da Šutarjev zakon naslavlja številna vprašanja s področja javne varnosti, financ, socialne varnosti in pa tudi ostalih stvari, ki preko členov v zakonu dajejo državnim organom določena pooblastila, da lažje in učinkoviteje ukrepajo.

Dejal je, da so predstavniki vlade že na petkovi seji pristojnega parlamentarnega odbora izpostavili, da ne nasprotujejo mehanizmom nadzora nad delom policije kot tudi nad različnimi državnimi organi in da so tudi vloženi amandmaji šli v to smer. Po Poklukarjevih besedah bo zakon državnim organom dal orodja za učinkovito in zakonito ukrepanje pod ustreznimi mehanizmi nadzora, da ne bo prihajalo do zlorab.

"Slovenski policiji daje orodje, s katerim bo učinkoviteje, predvsem pa hitreje, lahko naslovila predvsem tisti del, kjer govorimo o orožju in njegovem zasegu oziroma odvzemu zaradi zagotavljanja varnosti. Prav tako ji bo omogočil uporabo tehničnih sredstev za nadzor na varnostno bolj obremenjenih območjih," je dejal Poklukar. Dodal je, da se vlada želi z zakonom "dotakniti tudi tistih, ki neprestano kršijo zakone".

Logar o kaotičnem pristopu vlade, ki odpira nevarne precedense

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so do vladnega predloga Šutarjevega zakona izrazili pomisleke. Anže Logar je namreč vladi očital, da se je na zaostreno varnostno situacijo odzvala prepozno in z nepremišljenim zakonodajnim posegom.

Po njegovih besedah predlog zakona potrjuje, da je vlada Roberta Goloba do dogodka v Novem mestu javnost zavajala, ko je trdila, da je z javno varnostjo vse v najlepšem redu. Dodal je, da je za poslabšanje razmer odgovorna politična neaktivnost vladajočih in ne pomanjkanje zakonov: "Rešitev ni v pisanju novih pravil, ampak v izvajanju tistih, ki že obstajajo."

Logar je poudaril, da predlog zakona po vsebini posega v temeljna načela kazenskega prava in ogroža pravno varnost. Vladi je očital, da sprejema "tako radikalne spremembe ekspresno hitro, brez resne strokovne razprave", s čimer po njegovem mnenju spodkopava zaupanje v pravno državo.

Opozoril je, da se spremembe kazenskega zakonika in postopkovnih pravil ne bi smele uvajati z omnibus zakonom, ampak v rednem postopku in ob soglasju stroke. Vladi je očital kaotičen pristop k sprejemanju zakonodaje, tak način dela pa da odpira nevarne precedense in ni sprejemljiv v urejeni pravni državi.

Poslanci nepovezane poslanske skupine zato takšnega ravnanja ne morejo podpreti.

Svoboda: Razmere zahtevajo hitro, odločno in premišljeno ukrepanje

V poslanski skupini Svoboda predlog Šutarjevega zakona razumejo kot nujen odziv države na razmere, ki "zahtevajo hitro, odločno in premišljeno ukrepanje". Poslanec Lenart Žavbi je poudaril, da zakon ni uperjen proti nobeni skupnosti, temveč proti kriminalu in občutku nekaznovanosti, ki se je po njegovem v Sloveniji preveč razširil.

"Namen zakona je jasen – zaščititi ljudi in otroke ter preprečiti, da bi se tragedije, kakršna je doletela Aleša Šutarja, ponovile," je dejal. Šutarjev zakon po njegovih besedah policiji prvič daje celovit nabor orodij, ki jih sodobne razmere zahtevajo – od hitrega zasega orožja do uporabe tehničnih sredstev ter avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic na varnostno tveganih območjih.

Žavbi je poudaril, da zakon krepi zaščito žrtev in ne daje dodatnih pravic storilcem. Žrtve nasilnih kaznivih dejanj naj bi bile po novem procesno zaščitene tudi v primerih, ko same ne zmorejo ukrepati, jasneje pa so urejene tudi pravice otrok in mladoletnih mater.

Med ključnimi spremembami, dopolnjenimi v parlamentarnem postopku, je izpostavil črtanje člena o uporabi nedovoljenih dokazov. Po njegovih besedah to krepi pravno varnost in kaže, da vlada "ostaja zavezana ustavno skladnim, premišljenim in trajnim rešitvam".

V Svobodi pričakujejo soglasno podporo zakonu, ker ta po njihovem ureja celoten niz prezrtih varnostnih, socialnih in procesnih vprašanj in lahko povrne zaupanje ljudi v pravno državo.

V SDS zakon kljub pomislekomom podpirajo

V največji opozicijski stranki SDS so prepričani, da se prebivalci jugovzhodne Slovenije že predolgo soočajo z naraščajočim kriminalom, nasiljem in prekrški, ki jih največkrat zagrešijo posamezniki iz romske skupnosti. Poslanec Andrej Kosi je spomnil, da so v SDS na varnostne težave opozarjali že dlje časa, tudi s številnimi poslanskimi vprašanji in pobudami, kar pa je koalicija vztrajno zavračala.

"Vlada se je zbudila šele po tragični smrti Aleša Šutarja," je dejal Kosi in dodal, da to po mnenju SDS razkriva neučinkovitost dosedanjega pristopa.

Ob tem v največji opozicijski stranki opozarjajo, da je predlagani Šutarjev zakon naletel na izjemno ostre odzive pravne stroke, romske skupnosti in nevladnih organizacij. Kot je poudaril Kosi, je zakonodajno-pravna služba DZ pripravila kar 55 strani mnenja, v katerem opozarja na vrsto ustavno spornih rešitev. Koalicija je zato vložila 33 amandmajev na 29 členov in predlog zakona bistveno spremenila.

Kljub številnim pomislekom pa bodo zakon podprli, je dejal Kosi in dodal: "Ker je namenjen stabilizaciji varnostnih razmer in ker si ljudje na jugovzhodu zaslužijo ukrepanje, predlogu ne bomo nasprotovali in bomo glasovali za."

"Vlada popravnega izpita ne bo imela več"

Po mnenju poslancev Nove Slovenije je vlada po tragični smrti Šutarja ukrepala prepozno in predvsem pod pritiskom javnosti. Poslanka Vida Čadonič Špelič je spomnila, da je vlada ukrepe začela pripravljati šele, ko je to od nje zahtevala javnost, in sicer na velikem shodu v Novem mestu. A v zakonu, ki je bil spisan v naglici, so številne napake.

"Pravniki so imeli veliko dela, da so obljube spravili v zakon. Zdaj bomo videli, ali je sploh dober, a hiteti je bilo treba – ker so ankete bolj pomembne od ljudi," je dejala. Ob tem je spomnila, da je NSi – skupaj z lokalnimi skupnostmi – na varnostne razmere opozarjala že več let, a so koalicijske stranke njihove predloge zavračale.

Čadonič Špelič je bila kritična tudi do preteklih potez premierja Goloba, saj naj bi ta po njenih navedbah "razgradil policijo" in zanemaril koordinacijo resorjev. Kljub številnim pripombam občin in dvomom, ali bodo pristojne službe zakon zmogle izvajati, bo NSi predlog podprla. Je pa izpostavila, da bo odgovornost za izvedbo zakona izključno na strani vlade, ki pa "popravnega izpita ne bo imela več".

SD: Če bi politika ukrepala prej, interventni zakon sploh ne bi bil potreben

V SD so se po besedah Damijana Bezjaka Zrima pri pripravi Šutarjevega zakona znašli pred zahtevno, občutljivo in nujno odgovornostjo, saj so prebivalci jugovzhodnega dela države predolgo živeli v razmerah, kjer je "varnostna situacija presegla mejo vzdržnega"

"Če bi politika ukrepala prej in v pravi smeri, danes interventni zakon morda sploh ne bi bil potreben," je dejal. V SD priznavajo, da bi bilo bolj smotrno ukrepati postopno in s širšim družbenim konsenzom, vendar je bil "manevrski prostor zapravljen", zato je bilo nujno delovati interventno – ob varovanju pravne države, človekovih pravic in ustavne skladnosti ukrepov.

Po besedah Bezjaka Zrima so Socialni demokrati v koalicijskih usklajevanjih bistveno izboljšali vladni predlog zakona, skupaj s poslanci Svobode so z amandmaji v zakon vnesli nujne varovalke: vstop policije v stanovanje brez sodne odredbe je omejen izključno na zaseg ognjenega strelnega orožja na varnostno tveganem območju; uporaba tehničnih sredstev, kot so droni in snemanje, je prostorsko omejena in podvržena odločanju preiskovalnega sodnika v 24 urah; na varnostno tvegana območja je omejeno avtomatizirano preverjanje registrskih tablic, ukrep pa spremlja obvezen sodni nadzor.

"Zakon podpiramo kot interventen, začasen ukrep, ki zapolnjuje vrzeli, ki so jih leta ustvarjale neodzivne institucije, nepovezano delovanje in kadrovske luknje," je dejal Bezjak Zrim in napovedal, da bodo v SD zakon podprli.

Levica: Strahu in izrednih dogodkov ne smemo izrabljati za trajno spreminjanje narave pravne države

V najmanjši koalicijski stranki Levici razumejo stisko ljudi po tragediji v Novem mestu, prav tako se strinjajo, da mora država ukrepati odločnejše. A kot je poudarila poslanka Nataša Sukič, je vladni predlog zakona nastal prenagljeno, ob tem pa odpira števila ustavna in pravna vprašanja. "Ukrepi morajo biti zakoniti, ustavni in sorazmerni. Ne pišemo zakonov za posamične primere, ampak za vse," je izpostavila.

Ob tem je opozorila na nevarnost, da bi izredni ukrepi, sprejeti v afektu, postali stalna praksa, in dodala: "Kdor pravi, da imajo Romi preveč otroških dodatkov, piše pravila tudi za slovenske družine. Kdor verjame, da je varovalk pred vdorom policije preveč, piše enaka pravila tudi za svoja vrata."

V Levici so vladi priznali nekaj ustreznih rešitev, med drugim na področju zaščite mladoletnih mater in zasega nezakonitega premoženja, vendar imajo še vedno velike pomisleke s področja povečevanja policijskih pooblastil in posegov v ustavne standarde.

Vladni predlog naj bi tako prinašal "resne odmike od temeljnih načel kazenske zakonodaje" in tvega "trajno razgradnjo varovalk pravne države". Sprejetje zakona, ki je bil pripravljen dobesedno čez noč", ustvarja nevaren precedens reševanja družbenih problemov z represivnimi ukrepi.

"Zakon bo veljal za vse in bo Slovenijo postavil na pot sistemske erozije človekovih pravic. Strahu in izrednih dogodkov ne smemo izrabljati za trajno spreminjanje narave pravne države," je dejala in poudarila, da Levica pri nadaljnji obravnavi Šutarjevega zakona ne bo sodelovala.